Sonce že tolče, pomlad je tukaj. S superg obrišeš zimski prah, prekličeš članarino v fitnesu in se v torek po šihtu lotiš prvega tekaškega treninga. 25 km se za prvič sliši razumno, za ziher vzameš s sabo urbano, če te zmanjka nekje na barju.
Prvih par dni gre, kljub drastičnemu spustu predvidenih kilometrin, še kar ok. Desno koleno nekaj štrajka, ampak to “tebi med tekom itak vedno”, malo te tudi zateguje v križu… nič v glavnem, česar ne bo čez dva meseca saniral en dober kiropraktik. Malo pa ja mora bolet.
Se bomo tele, zelo pogoste zgodbe lotili kar preko izpodbijanja najpogostejših idej okoli teka. Upam, da bodo komu preprečile nekaj skrbi in prihranile kak obisk magnetne resonance.
1.Mora pa ja malo bolet.
Čakaj malo, zakaj sploh tečeš? Če za medalje in finančno blagostanje, ok. Dvignem roke, loti se po svoje. Če pa je razlog zdravje, dobro počutje, fizična pripravljenost… bo zgornji pristop zelo hitro končal tvojo tekaško kariero. Seveda imaš lahko od teka boleče mišice, takozvani musklfiber aka. muskič. Ampak to je pa bolj ali manj zadnja alineja na seznamu sprejemljivih bolečin. Če te trga po kolenih, zateguje v kolkih, špika o stopalih… to ni ok! Zlasti če se bolečina stopnjuje do točke, ko moraš narediti malo pavze, se okopat v power gelu, podkupit enega ortopeda in trikrat pljunit čez levo ramo, da lahko spet začneš. Če se po tihem najdeš v tem odstavku, tega ni treba priznati na glas, sploh ne meni. Zamisli se, zakaj to počneš in preberi naslednje točke.
2. Vsak lahko teče.
Ja, vsak si lahko privošči tisti par copatov, za raziko od smučarske opreme. Skoraj vsak tudi premore dve nogi in ostale anatomske predpostavke za izmenično hopsanje z ene na drugo nogo ob sočasnem premikanju naprej. Pa zato s strani stroke dobi zeleno luč za dirjanje po PSTju okoli Ljubljane? NE! Seveda bi bilo idealno in za eno razvito vrsto, kot je človek tudi intuitivno sklepati, da “teči pa ja zna še otrok”. Žal je to samo delno res – otrok zna, marsikateri odrasli ne. Pridobljene zdravstvene težave, niti-približno-idealna drža in pomanjkanje primerne priprave so odlični razlogi, da s tekom še malo počakaš, ali ga morda celo popolnoma zamenjaš s kakšno primernejšo aktivnostjo.
3. Nadaljevanje prejšnje alineje – za tek ne potrebuješ trenerja
Aha, sej res, ker teče lahko vsak. NE!
Prosim. Če so tvoje aspiracije na tekaškem področju resne in motivacija zadostna, da si se lahko sam preganjal čez hribe in doline, zberi še toliko jajc (pardon dame, jajčnikov) da si poiščeš dobrega tekaškega trenerja. Ne pravim, da se moraš trajno pridružiti tropom navdušencev, ki v stampedo stilu napadajo ljubljanske parke od jutra do sutra. Bo pa neskončno pripomoglo k tvojemu počutju in nenazadnje rezulatatom (a sem te tukaj dobila?), če te nekdo konkretno preskenira, odkrije tvoje šibkosti, ugotovi, kam ti po nepotrebnem odteka energija in ti ponudi iztočnice za izboljšave. Lahko ti tudi pomaga strukturirati smiseln program teka, da se izogneš pretreniranosti in ne divjaš kar v en dan. Tukaj seveda ne naslavljam le novincev, govorim tudi tebi, stari maček teka. Tudi starega mačka (?) se lahko nauči novih trikov. Le pri izbiri malo pazi, šalabajzerjev je na vseh področjih lep šopek.
4. Tek je dovolj
Nešteti obiskovalci fitnesov in skupinskih vadb se pomladi veselo poslovijo, ker “zdaj bo itak toplo in bodo tekli”. Kar je super in krasno, če, kot prvo, res tečejo. In kot drugo, če nekako nadoknadijo tudi krepitev telesa, zlasti delov ki jih tek zanemarja.
Ker tek ni dovolj. Dolgoročno, če redno tečeš (ali pa če ne, pravzaprav) nujno portebuješ trening moči. Ne samo, ker potrebuje tek za protiutež vaje, ki pomagajo ohranjati telo v ravnovesju, ampak tudi za doseganje ciljev, ki jim slediš s tekom. Razen, če je tvoj edini cilj teči dlje in hitreje (pa še tu ti bodo kakšne vaje bistveno pomagale), bo tek premalo. Ne pomaga pridobivati na mišični masi, niti izboljševati moči, gibljivosti in ne pomaga bistveno pri oblikovanju postave. Preden mi prižgeš grmado, preberi naslednjo točko.
5. Tek je prva stopnička pri hujšanju
Kot smo povedali že neštetokrat, če govorimo o zgubljanju maščobe z namenom oblikovanja zdravega in fit telesa, bo po lestvici pomembnosti tek daleč od prvega mesta in zato tudi neprimeren prvi korak. Urejena prehrana, dnevna aktivnost, nevezana na šport, trening z utežmi in spanje, na primer, bodo stopili skupaj za dolgoročnejše in varnejše rezultate, kot poskusi, da bi z nešteto urami zajčkanja na tekaških stezah izničili siceršnje nezdrave navade.
Kardio vadba sicer pomaga v najvažnejši točki, ohranjanju kaloričnega deficita, bo pa pri večini večji problem na strani vnosa, ne porabe. Poleg tega bi nekomu, ki je na samem začetku uvajanja v zdravo življenje in ima po možnosti precej previsoko telesno težo, tek celo strogo odsvetovala.
Črta.
Pod črto.
Tek je zakon. Tudi sama imam obdobja, ko si ne predstavljam, da ne bi tekla. Pomagal mi je čez marsikatero krizo, žal pa mi je pridelal tudi že kakšno popolnoma nepotrebno poškodbo. Rada bi, da dobiš ti samo prvi del te enačbe, zato si prosim vzemi moje nasvete k srcu in razmisli o načrtu. Lahko ti pomagam, te usmerim ali skupaj kaj razjasniva. Samo tekla ne bom namesto tebe.